Foto: Tatjana Splichal

^»Zvonjenje je na Slovenskem še vedno vsakdanji spremljevalec življenja, seveda bolj na podeželju kot v mestu, kjer ga v prometnem hrupu skoraj preslišimo, če nismo pod zvonikom, od koder se oglaša,« je v knjigi Slovar zvonjenja in pritrkavanja zapisal etnokoreolog Mirko Ramovš in dodal, da ga v naravi včasih komaj slišimo, ker ga utišajo doline in bregovi ter krošnje dreves, v mestu pa nam je zaradi glasnosti med zidovi lahko tudi moteče. Kako pa bo na zvonjenje vplivala bližajoča se večkulturna naravnanost mest, bo pokazala prihodnost.

»A zvonjenje nas vendarle kljub poplavi različnih ur zvesto opozarja na ča­sovne mejnike, kot so jutro, poldan in večer, vabi krščanske vernike k obre­dom in razen v središču mest oznanja tudi dokončno slovo njihovih sokra­janov,« nadaljuje Ramovš. »Glas zvonov je bil vedno in j...