Nekdo mi je pred dnevi pravil tole zgodbo. Zelo bogat človek si je kupil dragoceno uro in se z njo hvalil povsod, kamor je prišel. Pot ga je zanesla tudi v Afriko. Ko je srečal domačina, mu je ponosno kazal svojo uro. Videti je bilo, da ni napravil nobenega posebnega vtisa nanj. Domačin ga je nekaj časa poslušal, potem pa mu je rekel: »Pa kaj, če imaš to uro. Jaz je nimam, imam pa čas. Tako sem bogatejši od tebe.«

Verjetno se podobne zgodbe v najrazličnejših oblikah ponavljajo vsepovsod. Materialne stvari nas pogosto zelo zapeljejo in se nam zdi, kako bomo imenitni, ko bomo imeli to in ono. Potem pa to imamo in smo še vedno nesrečni in se moramo neprestano boriti za nekaj novega, bolj sodobnega. Pri tem nas toliko ljudi prehiteva in nam daje občutek, da jim nikoli ne bomo mogli biti kos. V sebi pa ne čutimo pravega zadovoljstva.

Vse, kar imamo, nam je lahko v pomoč, da laže in bolj zadovoljno živimo. Seveda pa ni nujno tako. Vse, kar imamo, je samo zunanji okvir, k...