Foto: Tatjana Splichal

^»V resnici bi se moral vsakič, ko se pokrižam, spomniti na krst,« razmišlja o vsakdanjem življenju iz milosti krsta Gregor Pavlič. »Počutim se ljubljen, kot bi me Bog držal v svojih dlaneh.« Božjo previdnost vidi tudi v tem, da sta »se našla« z ženo in po 36 letih zakonskega življenja ju je lepo videti, kako se imata rada. »Brez Vere me v resnici sploh ni. Ona je utelešena dobrota, sam sem bolj preračunljiv. Tudi otroke je vzgojila v zavedanju, da je odnos najbolj pomemben.« Od štirih otrok sta starejša dva že poročena, mlajši dve pa še študirata. »Hvaležen sem za vse, kar imam, pa tudi za tisto, česar nimam, ker bi bilo verjetno čisto odveč. »Največ mi pomenijo otroci in žena, družina v ožjem in širšem pomenu, ki mi daje zaslombo in moč«.

Kot oče je obkrožen z otroki, ki mu dajo toliko ljubezni, da se mu včasih kar milo sto...