Na ljubljanskem Liffu sem si ogledal film madžarskega režiserja Ferenca Töröka z naslovom 1945. V filmu je predstavljena madžarska vas takoj po vojni. V deželi je zavladal mir, pod vsakdanjim tekom vaškega življenja pa se skrivajo grehi vaščanov iz pravkar minule vojne. Ti so okupatorjem izročili vaške Jude in se polastili njihovega imetja, ki ga sedaj skrbno skrivajo. Najbolj se je okoristil župan. V vas pa pripotujeta dva preživela Juda s skrivnostnim kovčkom. Njun prihod vznemiri vaško skupnost, ki je pripravljena v strahu za nakradeno imetje neznana judovska prišleka spraviti s sveta. Ko se izkaže, da sta prišla le zato, da bi pokopala predmete, ki so Judom ostali po holokavstu, se vaščani pomirijo, a le na videz. Slaba vest jim ne pusti sproščeno živeti; pod težo polpreteklih zločinov se opijajo, med seboj prepirajo, sumničijo, sovražijo … Najbolj občutljivi se rešijo iz tesnobnega vzdušja s samomorom.

Po projekciji filma je v pogovoru...