Vera običajnega vsakdanjika
Vera običajnega vsakdanjika
Foto: Oton Naglost
To je le izsek. Kratek uvod iz Navodil za uporabo, kakor je podnaslovljena knjiga Vstajenje, pisca Fabricea Hadjadja. Daje misliti in nas prizemlji tako, da že skoraj boli.
Manj sem veren, bolj verujem
»Vedno sem bil veren. To je dokaj razumljivo, saj prihajam iz bolj kot ne ateistične družine. Moji prvi bogovi so bili moji starši (ni se mi bilo treba ukvarjati z rušenjem idolov, kar hitro so padli sami od sebe). Verjel sem tudi Chantal Goyi, ko je pela: »Danes zjutraj je zajec ubil lovca.« Verjel sem v princa Actarusa iz serije Goldrake. Verjel sem v Charlesa Ingallsa in njegovo Hišico v preriji (žal ne prav dolgo: živeli smo namreč med nebotičniki četrti La Défense). Nato sem verjel v playmate meseca iz revije Playboy (ali Newlook, kar pomeni »nov pogled«). Verjel...