Z znanko sva se pogovarjali o življenju v domu za starejše. Pripovedovala sem ji o svojih izkušnjah, ki so dobre. Otresla sem se marsikatere skrbi in svoj čas lahko uporabim za vse tisto, kar mi je v veselje. Na mnoge omejitve sem se morala pripraviti že veliko prej, tako da sedaj ni nič novega, če ne morem hoditi okrog. Imam pa občutek, da svet prihaja sem, in to je zelo razveseljivo.

Zelo dobro se zavedam, da doma še zdaleč ne doživljajo vsi tako kot jaz. Znanka mi je pripovedovala o sorodnici, približno mojih let, ki se je ob hudi bolezni znašla v domu. S svojim stanjem res ne more biti zadovoljna. Skoraj nepokretno so jo iz bolnišnice pripeljali v dom, v njej čisto neznano okolje. Poleg tega potrebuje pomoč pri skoraj vseh opravilih. Te pomoči pogosto ne more dobiti takoj, ker je takšnih, kot je ona, veliko, število osebja pa je omejeno. Ni čudno torej, če doživlja svoje bivanje v domu z veliko grenkobo in nezadovoljstvom. To pa še dodatno vpliva na slab potek bolezni.<...>