Verujem, zato prosim
Objava:
26. 05. 2018 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
24.05.2018 / 13:14
Verujem, zato prosim
Največji zaklad
Matej Gnidovec
Po branju Božje besede sledi pridiga. Mogoče se nam večkrat zdi dolgočasna in predolga in večkrat tudi ne razumemo duhovnika, kaj mi skuša dopovedati, vendar je ravno pridiga (homilija) čas, da se Božja beseda kot seme vseje v mojo dušo in srce. Med duhovnikovim nagovorom in kratkem tihem trenutku po njem je priložnost, da vprašam Boga, kaj hoče od mene in da to prinesem k oltarju.
Po pridigi sledi izpoved vere (Credo). V prvih bogoslužjih ni bilo veroizpovedi, razen pri krščevanju, kjer je povsem normalno, da vsak odrasel kandidat za krst najprej izpove svojo vero. V prvih stoletjih krščanstva so morali katehumeni (tisti, ki so se pripravljali na prejem zakramenta svetega krsta) po pridigi zapustiti cerkev, nato se je začela tako imenovana »maša vernikov«. V Uvodu v Rimski misal piše, da je izpoved vere zato, »da vse zbrano ljudstvo pritrdi na Božjo besedo, ki so jo slišali v branju iz Svetega pisma in razloženo v pridigi, in da...
