Nisem še odpustila

Irena: Zdajle še ne morem reči, da sem popolnoma odpustila. Zdi se mi, da je to proces in je zame pomembno, da grem čez vso bolečino, jezo, zamero, krivdo in sram s svojim tempom. Pač počasi meljem. Potrebujem čas in to sem sprejela. Pa tudi mislim, da imam pravico biti še malo jezna. Včasih sem mislila, da sem že odpustila, pa so se mi v sedanjih odnosih spet in spet prebudile kakšne stvari za nazaj in sem se morala prav ustaviti in se prepričati, da vse to spada v nek drug čas. Hočem povedati, da je vse še zelo živo v meni in je to zame še nedokončan projekt. To me je dolgo zelo mučilo. Zdaj sem to sprejela, a sem ves čas odprta za odpuščanje, si ga želim in upam, da ga bom nekega dne tudi dosegla. To bi mi veliko pomenilo, da bi končno našla mir.

Sedaj vem, da gre za bolezen

Andrej: Jaz sem očetu odpustil. Zdaj vem, da je alkoholizem bolezen, in po moje ni imel pojma, kaj dela. Ne sebi, ne mami, niti meni niti...