Življenje je (kot) dihanje. Vdih in izdih, sprejemanje in dajanje. Če želimo sprejeti nekaj novega, se moramo posloviti od starega. Ne moremo samo izdihovati in ne moremo samo vdihovati. Iti naprej pomeni tudi posloviti se od starih zamer, odpustiti in se odpirati novemu, kar nas čaka. Napredovanje ni mogoče brez odpuščanja drugim. In predvsem … brez odpuščanja samemu sebi. Sprejeti to, kar je, in stopiti naprej v rast.

Odpustiti sebi
Ena težjih stvari je pomiriti se s seboj. Zavračanje sebe in svojih napak nam otežuje, da bi bili odprti do drugih, hkrati je to razlog, da v drugih (včasih) vidimo to, česar sebi ne zmoremo odpustiti. Večkrat smo se že dotaknili teme, da so vzrok za našo kritičnost in konflikte pogosto prav naše osebne stiske. Te pa delno izhajajo tudi iz nesposobnosti, da bi si odpustili lastne napake in nepopolnost. Občutki krivde in sramu, ki jih doživljamo zaradi nepopolnosti, nam povzročajo veliko bolečino. Kadar nismo zadovoljni s seboj, se z...