Anica Nemanič je otroštvo preživela z mlajšim bratom in sestro v Drašičih pri Metliki, zdaj pa živi v Metliki in je katehistinja v župniji. »Hvaležna sem, da mi je bilo dano živeti v družini, kjer smo živeli iz vere in imam lepe spomine na otroštvo, ko smo skupaj molili, hodili k maši …«

Po končanem verouku se ni vključila v mladinsko skupino in je ostala na stopnji otroške vere. Za Anico je bilo prelomno romanje v Medžugorje leta 1998, ko je doživela pri spovedi Božji dotik, mir, ki ga svet ne more dati. Iskala je občestvo, kjer bo vero lahko živela, in našla Prenovo v Duhu. Prve duhovne vaje, ki se jih je udeležila v sklopu Prenove, so jo vodile na Katehetsko-pastoralno šolo (KPŠ), s tem pa se je zanjo začela pot osebne vere.

V javnem vrtcu se ni smelo govoriti o veri, zato je bilo Anici v službi težko, ker dragocenega dela sebe ni mogla dati o...