Tako je opisal duhovništvo sv. Janez Vianney in dodal: »Srečo, da smemo obhajati mašo, bomo povsem razumeli šele v nebesih!« Duhovnik mora biti danes bolj kakor kdajkoli človek sreče in upanja. Človek prihodnosti. Izbran izmed ljudi ostaja duhovnik eden od njih in je poklican, da služi ljudem s tem, da jim podarja Božje življenje. Duhovnik nadaljuje delo odrešenja na zemlji. Duhovniška poklicanost je zaklad, ki ga nosimo v krhkih lončenih posodah (prim. 2 Kor 4,7). Sv. Pavel je posrečeno izrazil neskončno razdaljo med našo poklicanostjo in revščino našega odgovora Bogu. Zavest te slabotnosti vodi k prisrčnemu prijateljstvu z Bogom, ki podarja moč in veselje. Kolikor bolj duhovnik vztraja v prijateljstvu z Bogom, toliko bolj nadaljuje Odrešenikovo delo na zemlji. Duhovnik ni zase, ampak za vse.

Hodi za menoj!

Poklicanost v duhovništvo je nezaslužen Božji dar. Jezus je svojim apostolom jasno povedal: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil« (...