K najstarejšim običajem krščanskega bogoslužja prištevamo majhno kretnjo pri darovanju: v kelih z vinom spustimo kapljico vode. V zgodovini so vedno znova premišljevali o tej majhni kretnji. Nekako od 11. stoletja naprej so začenjali v tem videti podobo božične skrivnosti, tako rekoč božično pripravo na križ in vstajenje, ki v evharistiji postajata navzoča med nami. Pomešanje vode in vina nekako razlaga veliko skrivnost, o kateri govori božič: pojasnjuje združitev Boga in človeka; kaže na Kristusa, v katerem se je zgodila čudovita zamenjava: Bog si privzame človeško naravo, da bi človek mogel postati deležen božje narave. Borna kapljica vode, ki se v vinu združi z njegovo žlahtnostjo in močjo, nekako ponazarja učlovečenje Boga. Borno bitje človek je privzeto v ocean božanstva. Človek je v srcu Boga. Sv. mati Terezija se je vedno videla v tej kaplji vode.

Praznik veselja

Pri vsaki maši so ob tem pomešanju vode in vina začenjali izgovarjati božično moli...