Tri dni zapovrstjo, od 23. do 25. junija, je točno ob 9. uri v Bakovcih zazvenela oratorijska himna in z njo v vetru zaplapolala oratorijska zastava. Čeprav je bila letos udeležba za spoznanje skromnejša od lanskoletne (oratorija se je udeležilo 17 otrok, za katere je pod budnim očesom štirih odraslih skrbelo pet animatorjev), se to nikakor ni poznalo v dogajanju in razpoloženju. Ob filmu Mekate Wikvanaie, v katerega so nas vsak dan s kratko igro uvedli naši indijanski animatorji, ob veselem prepevanju, katehezah, igrah in delavnicah, v katerih smo si izdelali pravo indijansko torbico ter seveda ob domačinih, ki so nam predstavili veščine, s katerimi se ukvarjajo (lokostrelstvo, lovstvo, čebelarstvo, kinologija, judo, glasba, ples), so se dnevi našega druženja vse prehitro iztekli. Še pred tem pa smo se odpravili na pravo indijansko potovanje ter si v naravi, ob reki Muri, na ognju pripravili indijansko malico, se odžejali s staroselskim s...