Ne vem, ali je bil začetek prejšnjih šolskih let tako poplavljen z vzgojiteljsko retoriko kakor letošnji. Človek bi šaljivo dejal, da si je slovenska družba privoščila festival besedovanja, ko si ga ne more privoščiti v sporazumevanju v politiki. Govori in govori na vseh šolah seveda ob skupnem imenovalcu istega nedolžnega, se pravi v bistvu praznega humanizma. Vendar iz vseh govorečih ustnic (laičnih, duhovniških, vključno hierarhičnih), v vsem tistem govorjenju nisem slišal namiga na žalost...