Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Iz čebelarske preteklosti: kranjič

Za vas piše:
Ivan Esenko
Objava: 22. 09. 2018 / 22:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 20.09.2018 / 09:27
Iz čebelarske preteklosti: kranjič

Iz čebelarske preteklosti: kranjič

lovenija slovi kot čebelarska dežela. Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je ta del sveta najbolj zaznamovala, pritegnilo pa ji je tudi čebelarstvo, ki se ukvarja z rejo te plemenite, v skupnostih živeče žuželke.


Slovenija slovi kot čebelarska dežela. Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je ta del sveta najbolj zaznamovala, pritegnilo pa ji je tudi čebelarstvo, ki se ukvarja z rejo te plemenite, v skupnostih živeče žuželke. Zveneča imena iz vrst naših čebelarjev so že pred stoletji kot strelovod prikovala pozornost celega čebelarskega sveta. Na naših tleh se je kalila tehnologija prevozov čebel na pašo, ki je bila drugim povsem neznana. Pri nas so prej kot drugod čebelarili v panjih, zbitih iz desk, ki se jih je dalo enostavno zložiti v čebelnjak ali na voz, kadar so čebele peljali na pašo.

Kranjič ali kranjski ljudski panj se je v preteklosti najbolj uveljavil na Gorenjskem, Notranjskem, Koroškem in Dolenjskem. Za ta panj je bila značilna posebna izvedba: izdelan je bil namreč iz poskobljanih smrekovih ali lipovih desk, debelih 2 cm, dolg je bil od 80 do 90 cm, širo...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh