Rojstni dan je kot praznik ednine običajno zaznamovan z osebno noto, izjemoma pa lahko nastopa tudi v dvojini in množini ter privzame skupinski značaj. Kako je to videti v praksi, nam je nedavno pojasnil sosedov fant, iskrivi gimnazijec Uroš.

Pri njih namreč zadnjih deset let praznujejo družinski rojstni dan tretjega oktobra. Ta dan se je njihova najdražja babica, očkova mama, končno in dokončno vrnila iz tujine in se preselila k njim. Na ta dan se je njihova družina znova zbrala, sestavila in povezala. Se ponovno rodila in prerodila – ter zaživela kot srečna družina.

Babica je dobro desetletje delala in živela v tujini. Kmalu po poroki svojega edinega sina je tudi sama, tedaj skoraj novopečena vdova, spoznala prijatelja iz tujine, se čez dve leti z njim tudi poročila in odšla k njemu, na daljni sever. Doma so jo sicer silno pogrešali, a so ji iz vsega srca privoščili srečo, zato jo s svojimi težavami in stiskami niso preveč obremenjevali, čeprav so kasneje izved...