Novo akademsko leto je tu, polno izzivov in novih priložnosti. Ko sedem in razmišljam o mladih, posebej študentih, mi neprestano prihaja v ospredje vprašanje, kdo so današnji mladi zdaj in tukaj v Sloveniji. Temu neposredno sledi vprašanje, kdo smo mi, starejši oz. srednja generacija, v odnosu do njih oz. zanje. Tretje vprašanje, ki se povezuje s prejšnjima, pa je: Kje v ta odnos vstopa Kristus v Cerkvi in kako?

Izkušnja mi pravi, da so mladi večinoma taki, kakršne so jih naredili starejši oz. njihovi učitelji in vzgojitelji, ki so starši, šola, univerza, delodajalci, prijatelji, materialne dobrine, mediji, celotno kulturno okolje oz. zrak, ki ga dihajo. Res je, da je težko ali skoraj nemogoče spregovoriti o posameznem mladem kot edinstveni osebnosti z imenom, saj gre za neponovljivo originalnost, prav tako pa, v smislu osebnega odnosa, ne o njihovih neposrednih vzgojiteljih, ki so starši, stari starši, prijatelji. Laže je spregovoriti nekaj besed o splošni javni mentalitet...