Odlomek s konca Lukovega evangelija (Učenca na poti v Emavs) je bil pokojnemu pisatelju in našemu prijatelju Alojzu Rebuli še posebej ljub. Ne samo zaradi tega, ker je o njem napisal čudovito črtico in ga podoživljal, ampak predvsem zaradi tega, ker je v njem prepoznal tudi svojo zgodbo ali, kot pravimo, svojo usodo. Takrat, ko mu je vid pešal, si je želel zopet slišati ta prelepi evangelij v žlahtni grščini. Vprašal sem ga: »Ampak vi ste bili tudi profesor in prevajalec latinščine, kateri jezik vam je bliže?« In mi je dejal: »Kot estet bi moral reči, da je latinščina elegantnejša, toda v grščini so napisani evangeliji, tako bogata je, tako klena je.«

Črnogledi »nietzschejanec«

Res bi lahko v tem odlomku prepoznali opis njegovega življenja. Kot je sam rad povedal, je bil v mladostnem obdobju zagrenjen, nekako ni videl luči, ni videl p...