Vem, kaj narekujejo zapovedi. Vem, da moram spoštovati starše, druge ... Ampak kako to upoštevati v vsakdanjiku? Ali je narobe, če se jezim, včasih samo zaradi prenatrpanega urnika? Velikokrat se znajdem v situaciji, ko povem resnico, drugi pa je ne sprejmejo, je nočejo slišati, ker mora biti vse lepo. Včasih imam dovolj tega »pokvarjenega sveta«. Vedno na koncu ostanem sama, brez moči, da bi naredila korak naprej. Pomagajo mi edino solze. Helena

Spoštovana gospa Helena!

V svojem kratkem zapisu ste odprli vrsto obširnih vprašanj, na katera bom poskusil samo na kratko odgovoriti. Za takšna vprašanja bi se bilo najbolje osebno pogovoriti, da bi lahko predstavili osnovni problem v vašem doživljanju.

Ob vašem prvem vprašanju, ko ste zapisali, da poznate zapovedi in bi radi vedeli, kako te zapovedi uresničevati v vsakdanjem življenju, sem se spomnil na evangeljski dogodek o bogatem mladeniču. Ta ga je namreč spraševal, kako naj doseže večno življenje...