Bil je mrzel decembrski večer, ko sem v družbi prijatelja s praznično okrašene ulice zavila v topel lokal. »Pišuka, je danes mrzlo,« je potožil in začel s sebe vleči oblačila. Ko je opazil moj presenečeni pogled, se je zdrznil in me povprašal: »Se še spomniš, kako si mi razlagala svoja doživetja iz Prage?«

Na obrazu se mi je narisal nasmeh. Med božičnimi prazniki sem skupaj s svojo družbo odpotovala v Prago, kjer smo bili vsi skupaj nastanjeni pri gospodu, ki je živel v ledeno mrzli in povsem neurejeni hiši. Doživetje je bilo zaradi prijateljev sicer nepozabno, vendar sem se kljub temu že ob misli na nemogoče razmere, v katerih smo bivali, v trenutku stresla.

»Jaz že ne bom živela v takšni svinjariji in mrazu,« sem se zdrznila, »moje stanovanje bo čisto …«

»Moje tudi,« me je prekinil, se zamišljeno zazrl skozi okno in s prstom pokazal na bližnjo stavbo, »a ne bi bilo luštno, če bi mi starši kupili nekaj takšnega? Stanovanje v centru mesta namesto tistega z...