Ob besedah zlata poroka človek pomisli najprej na čas, koliko let je to, in nato navadno sledi vzdih: O, kako dolgo. Trdna medsebojna opora in skupno premagovanje vseh življenjskih preizkušenj sta temelj prave zakonske ljubezni. Slavka in Ludvik Kancilija sta v soboto, 3. februarja, obnovila poročno obljubo, dano pred 50 leti. Pol stoletja sta preživela v razumevanju, spoštovanju, složnosti, a tudi viharji življenja jima niso odvzeli upanja. Ni jima bilo prizaneseno ne z boleznijo ne z izgubami, a iz njunih oči sije veselje, upanje, sreča, mir. Tisti mir, po katerem vsi hrepenimo in ga iščemo. Nepozaben je trenutek, ko smo jima segli v roko in jima čestitali. Na njunih obrazih se je zrcalila skromnost, veselje, ljubezen, ponižnost, to, kar živita in sta. Naj nas njun zgled opogumi, da bomo tudi mi stopali po poti ljubezni, na katero Bog kliče vsakega človeka. Še enkrat jima vsi, ki ju imamo radi, želimo obilo Božjih dotikov.

M. V...