Pomen poimenovanj

Za Angleže so ljudje, ki sebi pravijo Deutschen, Germans, za Italijane Tedeschi, za Francoze Allemands, za Slovence pa Nemci. Še bolj pisana so poimenovanja v daljšem časovnem razdobju. Toda raznolikost oznak ne pomeni, da gre za različne ljudi oziroma ljudstva: soočamo se le z vrsto pogledov nanje. Stvarnost sáma namreč v nobenem jeziku ne vsiljuje poimenovanj. Celo besede, ki temeljijo na posnemanju zvokov, se opazno razlikujejo. Tako lahko na wikipediji preberemo, da se oglašanje avtomobilske hupe v mandarinski kitajščini posnema z ba-ba, v francoščini s tut-tut, v portugalščini s fom-fom, v japonščini pa s pu-pu. Pri nas se za to rabi izraz pi-bip. Oglašanje hupe v korejščini – bbang-bbang – bi katerega od bralcev stripov nemara napeljalo na misel, da ima opravka s streljanjem!


»Slovenski narod« šele l. 1747?

Č...