Sem »novopečena«upokojenka. Moje težave so se začele z upokojitvijo. Vedno sem se veselila, da bom imela več časa in manj vsakodnevnih skrbi, zdaj pa se mi zdi, da so vsi okrog mene zaposleni, jaz pa ostajam sama, nikomur potrebna, zapiram se vase, ničesar več se ne veselim, potrta sem in brez energije. Hčerka meni, da imam depresijo in da bi morala poiskati pomoč. Mislite, da je res tako?

Predstavljam si, kako ste se veselili upokojitve, zdaj pa se srečujete s čisto drugačnimi in nepričakovanimi občutji. Res ste opisali kar nekaj simptomov depresije: občutek praznine, potrtost, zmanjšano zanimanje za prijetne dejavnosti, pomanjkanje energije, utrudljivost ... Nekateri občutijo tudi nemir, so razdražljivi, imajo občutke krivde, motnje koncentracije in spomina, temu se lahko pridružijo tudi težave s spanjem (pretirano spanje ali nespečnost). Depresija se lahko kaže tudi z raznimi telesnimi težavami, ki ne reagirajo na zdravljenje (npr....