Letos mineva natanko 40 let od prvih volitev v Evropski parlament, nove volitve pa so tik pred vrati. Le upamo lahko, da bo volilna udeležba presegla tisto izpred petih let, ko se je v Sloveniji volitev udeležila le slaba četrtina volilnih upravičencev. Nizka udeležba načenja demokratično legitimnost edinega neposredno voljenega političnega telesa v uniji. Šibka Evropa pa ne koristi nikomur, še najmanj njenim državljanom.

Joseph Weiler v svojem delu Krščanska Evropa (2004) opaža izrazito protislovje med nizko udeležbo na evropskih volitvah v večini evropskih držav na eni stran ter stalnim povečevanjem pristojnosti Evropskega parlamenta na drugi. Če je imel namreč po Rimski pogodbi (1957) Evropski parlament le posvetovalno vlogo, pa je kasneje, predvsem z Enotnim evropskim aktom (1986), Maastrichtsko (1992) in Amsterdamsko pogodbo (1997), Pogodbo iz Nice (2000) ter Lizbonsko pogodbo (2007), stalno pridobival nove pristoj­nosti.

Po nekaterih ocenah naj bi tako dane...