Sem v starosti, ko za rojstni dan vrstniki raje ne povejo, koliko so že stari, ali pa rečejo 25 na nekaj let podlage. Na staranje gledamo kot na nekaj slabega. Jaz pa si želim postarati se. Želim si nekoč (čez veliko veliko let) biti stara 75 ali 85 let. Preživeti do takrat, pa še kakšno leto čez.

Preživeti? Kako živeti, da mi na koncu, kadar koli že to bo, ne bo žal za izgubljena leta, mesece, dneve, ure? Razmišljate kdaj o tem?

Življenje nam je podarjeno in vsak po svoje odkrivamo, k čemu smo poklicani, kaj je naše poslanstvo, naloga, kje se skrivata smisel in sreča.

V reklamah vidim, da bom srečna, če bom imela to in to in tisto ... Krščanstvo pa pravi, da imajo tudi težke stvari svoj smisel. Jezus je povedal: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (Jn 12,24). Jordan Peterson to ubesedi zelo razumljivo: Življenje je težko, če ni zdaj, pa kmalu bo. Vsakega doleti trpljenje. Pravi, da je veličina človeka...