Vsaka bolezen, posebno še huda bolezen, prizadene ne samo bolnika, ampak tudi njegove svojce in ljudi, ki živijo oz. so povezani z njim. Neko čisto novo stanje se pojavi, ki ga doslej niso poznali, in težko je biti kos vsemu temu. Le kje najti moč, da bi ob vsem, kar se dogaja, ostali mirni? Tudi takrat, ko je prognoza bolezni negotova in se bo vse skupaj morda končalo s smrtjo.

Kristjani poznamo zakrament bolniškega maziljenja. Bolniku lahko pomaga včasih tako, da je potek njegove bolezni bolj ugoden, kot bi pričakovali. Še bolj pomembno pa je, da mu daje moč, da vzdrži v situaciji, kakršna je. Da tudi v tem začuti Božjo bližino in pomoč. Pa naj gre za ozdravljenje ali nasprotno, za smrt.

Na to me je na svoj način spomnil znanec, čigar žena je doživela zelo hudo možgansko kap. Izid bolezni je bil, medicinsko gledano, zelo negotov. Pričakovali so lahko vse. Mož je bil precej prizadet ob vsem, kar je ob ženi doživljal. Poklical je duhovnika, ki je bolnici podelil bo...