Z enoletnico na letalo? Zakaj pa ne, sva si rekla, in smo šli. A začelo se ni najboljše. Naš večerni let so brez posebnega pojasnila prestavili. Najprej za petnajst minut, nato še petnajst in še trideset … Nič hudega, letališče je zabavno, enoletnik pa si lahko brez zadrege privošči opazovanje vseh »nenavadnih« ljudi. A ko je zamuda prerasla v tri ure in je bila zunaj kljub poletnemu času že dolgo trda tema, je bilo hčerki dovolj. To je glasno »povedala«. K sreči smo nato vendarle kmalu odleteli … In ko smo sredi noči končno prispeli v apartma, sem bil prepričan, da bomo popadali v posteljo in v hipu
zaspali. Pa nismo. Hčerka je bila nad novim prostorom očarana in je pred spanjem preprosto morala pretakniti še vsak predal in omaro.

Kako zanimivi so otroci! A če bolje pomislim … Nenehno podaljševanje zamude letala je tudi mene spravljalo ob živce. In ko me nekaj popolnoma prevzame (včasih celo kaj podobno vsakdanjega kot nov apartma), kar pozabim na utrujenost. K...