September za vse pomeni nov začetek. Najbolj vznemirljiv je gotovo za prvošolčke in njihove starše. Čeprav ne poznam prvošolčka, ki se ne bi veselil šole, poznam kar nekaj staršev, ki jim vstop otroka v prvi razred vzbuja nelagodje, strah. Približno osem odstotkov staršev vpis otroka v prvi razred odloži, čeprav to (načeloma) ni tako preprosto.

Priznana psihologinja dr. Zdenka Zalokar Divjak se je te dni javno zavzela za to, da bi se otroke spet vpisovalo v šolo s sedmimi leti, ko so že bolj zreli. Kot razlog je navedla tudi »spremembo duha časa«, češ da smo starši zdaj veliko bolj zaščitniški do svojih otrok.

Slednje opažam tudi sama. Do njihovega učnega okolja smo tudi bolj zahtevni in ravno tako glede kakovosti programa in skrbi za njihovo dobro počutje ter varnost. Že v vrtcu vzgojiteljicam puščamo listke, da je npr. to noč otrok slabo spal, da se mu bodo lahko bolj posvetile. Od učiteljic pričakujemo, da bodo šolsko snov prilagodile posebnostim našega otroka,...