Koristne nevšečnosti dopisovanja po običajni pošti

»Stara sem 10 let, rada imam živali in rada plešem. Če si želiš dopisovati z menoj, mi piši na spodnji naslov.« Se še spomnite tovrstnih »oglasov«, ki so bili nepogrešljiv del revij za otroke ali mladostnike?

V osnovni šoli sem jih tudi sama redno pregledovala in se na marsikaterega tudi odzvala. Dobro se spomnim vznemirjenja ob pričakovanju vsakega novega pisma v nabiralniku, navdušenja ob spoznavanju dopisovalke in prijetnih občutkov ob opisovanju svojih konjičkov in doživetij.

Ah, kje so že tisti časi, boste rekli. Morda v dobi elektronske pošte, Facebooka, Instagrama in ostale novodobne navlake že pogovor o tem deluje staromodno, ampak, ne boste verjeli, klasično dopisovanje po pošti sta odkrili tudi moji hčeri, stari 9 in 11 let. Najprej starejša, ki je na sošolčevem rojstnem dnevu spoznala dekle s sorodnimi interesi, s katero sta se dogovorili za dopisovanje, kasneje pa še mlajša, ki je začela kar s...