Še zdaj se z veseljem spomnim na svoje otroštvo, ko smo se z vlakom z železniške postaje v Ljubljani odpeljali v Kresnice, tam izstopili in se napotili v gozd na hribu nad postajo. Tam smo ves dan nabirali borovnice in se potem vrnili domov. Zame borovnica ni samo dragocen sadež, ampak so borovnice tako povezane z zgodbo.

Prav posebno zgodbo, povezano z borovnicami, pa doživlja moja kolegica. Že skoraj trideset let prihaja k njej vsako leto v času borovnic gospa, ki ji je pred toliko leti zaradi levkemije umrl dvaindvajsetletni sin in še sedaj ne more pozabiti, kako je ta zdravnica takrat skrbela zanj. Dve leti je trajala njegova bolezen, zdravniki so naredil vse, da bi jo ustavili, pa kljub vsemu niso mogli. Izguba je bila zelo boleča za vso družino. Zdravnica jim je tudi v času žalovanja ves čas stala ob strani in jim pomagala, da so laže spet zaživeli.

Gospa je še sedaj, po tolikih letih, hvaležna za ti dve leti, ki ju je sin preživel z boleznijo, ob dragoceni p...