Sveti Pavel pravi: »Mi pa nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril. To tudi govorimo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovne stvari presojamo duhovno« (1 Kor 2,12-15). Se pravi, da mi sami ne moremo spoznati daru, ki nam ga je dal Bog Oče. In kaj nam je dal Bog Oče? To je zapisal Janez: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina« (Jn 3,16). Kaj to pomeni za nas, ne moremo dojeti brez Svetega Duha. Sveti Duh nam podari način bivanja, da kličemo Boga Oče in smo njegovi ljubljeni sinovi in hčere. Brez Svetega Duha pa nam Kristus ostane tuj, nekaj zunanjega. Lahko se trudimo, da bi ga spoznali, lahko o njem veliko razmišljamo, lahko o njem napišemo knjige, lahko se trudimo, da bi ga posnemali, lahko se celo naprezamo, da bi delali, kar je on učil … Nečesa pa ne bomo mogli narediti: ne bomo ga mogli razodeti. Zakaj? Ker je zunaj nas; ni v nas, z...