Uveljavljena je sintagma, da predstavljajo mediji t. i. četrto vejo oblasti. To pomeni, da kljub temu da – za razliko od drugih treh vej – nimajo formalnih pristojnosti sprejemanja javno zavezujočih odločitev, s svojim delovanjem, tj. informiranjem državljanov o dogajanju v družbi, pomembno, v določenih primerih celo odločilno vplivajo na obnašanje nosilcev javnih funkcij. V mislih imamo predvsem njihovo zmožnost nadzora pripadnikov vladajoče elite pa tudi drugih vplivnih družbenih skupin. To je povezano z drugo sintagmo, ki pravi, da so mediji »psi čuvaji demokracije«. To pomeni, da naj bi kot nadzorniki nad delovanjem oblastnikov ščitili demokratično ureditev pred zlorabami ali celo zdrsom v kakšno od oblik avtoritarizma.

Seveda opisana vloga medijev ni nekaj samoumevnega. Da bi mediji lahko uspešno opravljali svoje demokratično poslanstvo, morajo delovati profesionalno in avtonomno, medijski prostor pa mora biti dovolj pluralen, kar pomeni, da v njegovem okviru obstajajo...