Bliža se praznik, posvečen spominu na pokojne. Ta je tudi opomin: Memento mori! Nisi večen, si umrljiv. To je temeljna resnica o človeku; v zvezi z njo se rojevajo najgloblja človeška vprašanja in kot odgovor nanje največji dosežki človeške kulture. Človek je velik, ko je odprt za resničnost – še najbolj tedaj, ko stoji pred vprašanjem smrti. Odgovor nanj so piramide in mavzoleji, katedrale in spomeniki … In vse umetnosti, ki s svojo silno željo po ustvarjanju lepote niso nič drugega kot krik po presežnosti, neumrljivosti.

Vitorio Messori v knjigi Izziv smrti med drugim piše o tem, kako je za človeka naše civilizacije, ki hoče s svojim razumom vse razložiti in obvladati, smrt nekaj tako motečega, da jo je treba čim bolj marginalizirati in prikriti.

Po krščanskem nauku smo vsi ljudje ena Božja družina, eno občestvo, živi pa tudi že pokojni. To se je v naših krajih do konca 18. stoletja kazalo tudi navzven: pokopališča so bila okrog cerkva. Potem pa so »razsvetljeni...