/Partijski oblastniki so po padcu berlinskega zidu/ sicer ustvarili videz demokratizacije, a dejanske oblasti niso izpustili iz rok. Njihov »sestop z oblasti« je bil – kakor vedno pri komunističnih vodilnih geslih – pravo nasprotje od tistega, kar bi naj pomenil. Vkopali so se v nekaj odločilnih monopolov, predvsem v izobraževanju in javnih glasilih, dodatno pa še v gospodarstvu (državna podjetja) in financah. Prijem ne popušča, ampak se po letu 2008 krepi. Klasičnih proletarcev že zdavnaj ni več, ampak se boj bije na ravni vodilnih idej in kulture (jezika, vrednot, ideologije). Zato taka nepopustljivost na izobraževalnem področju in na področju javnih glasil.

Ljudje so množično odhajali iz nekdanje države. Najprej na podobne načine, kot lahko te dni slišimo v zvezi z berlinskim zidom, samo da se o tem, kako je bilo pri nas, ne govori. Kasneje pa je Jugoslavija delno odprla meje, da je reševala svojo ekonomsk...