Ob 30. obletnici žametnih revolucij: vizija »celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj«

Pred tridesetimi leti so se s padcem komunizma v Evropi zrušili tudi temelji in vzroki za njeno povojno razdeljenost. Tedanji predsednik Združenih držav George H. W. Bush je v svojem govoru 31. maja 1989 v Mainzu artikuliral vizijo evropske prihodnosti. V letu tektonskih geopolitičnih sprememb, ki so se začele v evropskih komunističnih državah zaradi pritiska ljudstev, ki so želela politično svobodo, in jih je pospešil zmanjšani pritisk Kremlja zaradi reform, ki jih je uvedel predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, je v tedaj še vedno razdeljeni Evropi, ko je bilo potrebno ob vseh teh velikih izzivih ohranjati enotnost Zahoda in hkrati spodbudno odgovoriti reformnim prizadevanjem Gorbačova pa tudi stremljenju srednje- in vzhodnoevropskih narodov, predsednik Bush uporabil sintagmo celovita in svobodna Evropa, pa tudi Evropa, ki je svobodna in v miru sama s seboj...