Ob petkih imamo po napornem tednu doma filmski večer. Pred kratkim smo si tako ogledali animirani film The Star (Zvezda), katerega glavni junak je osliček, ki privezan v temačnem mlinu vse dni vrti mlinski kamen. V tem nezavidljivem položaju ga pokonci drži le upanje, ki meji že skoraj na sanje – upa, da bo s prijateljem nekega dne hodil na čelu kraljeve karavane. Skozi edino odprtino v mlinu tu in tam poškili ven, ali karavana morebiti vendarle že prihaja, in prav to njegovo upanje proti upanju je zaslužno za to, da med prvimi ugleda zvezdo, ki zasije ob oznanjenju Mariji, jo razume kot znamenje zase in zbeži iz mlina. Ko začasno zatočišče najde v hiši tesarja Jožefa in njegove žene, za nekaj časa zamrzne sanje o kraljevskem sijaju in se s svetim parom odpravi proti Betlehemu, da bi prijazno nosečnico obranil pred zlobnežem, ki ji streže po življenju. Konec poznate.

Bog je najbliže nepopolnim in ubogim, je zapisal kanadski duhovnik André Daigneault, in tudi (osličkova) ura...