»A bo apokalipsa?« me je vprašal eden od bratov nekoliko posmehljivo, ko sem mu sredi februarja po telefonu povedala, da sva si z možem pripravila zalogo živil, če se bo treba zaradi epidemije koronavirusa zapreti v hišo.

»Saj ne bomo zdaj že kar vsi zboleli,« mi je odgovoril nekdo, ko sem prvi teden marca vprašala, ali ne bi odpovedali dejavnosti, načrtovane za teden kasneje.

Seveda ni apokalipsa in tudi nismo vsi zboleli, je šlo pa vse skupaj še hitreje, kot so si predstavljali tisti, ki so pričakovali slab scenarij.

Ob opisu svoje izkušnje in svojega doživljanja epidemije novega koronavirusa ne morem mimo neprijetnih občutkov, ko sem poskušala ljudem okrog sebe dopovedati, da so okoliščine vendarle nekoliko resnejše, kot si predstavljajo. Ker kar niso hoteli poslušati, nisem hotela v razlage vlagati preveč energije – potem bi šele izpadla panična! 1. marca je bil potrjen prvi primer okužbe pri nas. Dva tedna kasneje je država povsem obstala.

Sa...