Alojzij Slavko Hrast, župnik v Drežnici

Zame so te razmere nov izziv, ne pa tragika. Bogu hvala za lepe dneve, ki jih doživljam pod Krnom. Na vrtu in okrog cerkve je treba veliko postoriti. Svež zrak in gibanje me spravi v dobro voljo. Stopil sem v 51. leto duhovniške službe in nisem si predstavljal, da bom maševal sam, brez Božjega ljudstva. Mašujem v kapeli in na neki način še bolj zbrano spremljam obred. Včasih se vmes ustavim, v mislih romam po župniji, obiščem sorodnike in prijatelje. Zahvaljujem se zanje in prosim zanje Božjega blagoslova. Tudi na bolnike ne pozabim. Ko rečem povabilo, npr. »Gospod z vami«, slišim odgovor Božjega ljudstva. Župljane sem povabil, da se ob uri maše v duhu povežemo; ob 20. uri pa, ko v kapeli molim rožni venec, da se mi doma pridružijo z molitvijo. Ob petkih in nedeljah molimo za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in vse lj...