Bog se ne boji vstopiti v nobeno od naših bolečin, v noben naš strah ali izgubo. Nasprotno, prav tja pride najbolj odločno in nežno hkrati; v temino ne vstopi s hrupom, ampak z milino, nežnostjo, usmiljenjem, tolažbo. Takšen prihod živega Kristusa v svoje življenje sta v času boja za življenje njunih dveh otrok doživela zakonca Edita in Matej Kirar iz župnije Škocjan. Tradicionalno verna zakonca sta se pred tremi leti razveselila prvorojenca Marcela. Rodil se je dva meseca prezgodaj, življenje dojenčka je viselo na nitki. »Poldrugi mesec sva bila z otrokom v bolnišnici. Zdravniki so se borili za njegovo življenje, meni so dajale moč zaupanje v Božjo pomoč in molitve številnih sorodnikov in prijateljev,« pravi Edita. Ko je bil mož na obisku v porodnišnici, sta kdaj ob otroku molila tudi skupaj, a ta molitev je bila, kot pravi Matej, bolj površna.

»Vedel sem,...