Živimo v času velike preizkušnje. Čutimo jo v medosebnih odnosih. Strah nas je za naše zdravje in za zdravje tistih, ki so nam dragi. Mnogi so se zaradi samoizolacije znašli v osamljenosti in duševni stiski, iz katere ne zmorejo sami. Nekateri so preizkušeni tudi finančno, saj jim grozi, da ostanejo brez službe.

S strahom se oziramo v prihodnost. Sprašujemo se, kaj še prihaja. Govori se o finančni krizi, ki bo sprožila gospodarsko in posledično socialno. Nihče nima jasnih odgovorov, ki bi nas pomirili. Iščemo gotovost, počitek svojim dušam, ta pa se izmika.

»Ne bodo vstopili v moj počitek« (Ps 25,11). Ta trd stavek so slišali Izraelci, potem ko jih je Bog izpeljal iz egiptovske sužnosti, jih vodil skozi vse preizkušnje v puščavi, a so se mu po štiridesetih letih še vedno upirali. Zakrknili so srca. Bog jim je že dal obljubljeno deželo, a vanjo niso mogli vstopiti. Apostol Pavel v pismu Hebrejcem pojasnjuje, zakaj ne: »Tako vidimo, da zaradi nevere niso mogli vstopi...