V zadnjih številkah Družine smo pisali, kako je epidemija razkrila šibkosti družbenoekonomskege ureditve in našega odnosa s stvarstvom. Razkrila pa je še eno rano današnje družbe, ki jo brez prave nege zavijamo v povoj – položaj starejših. Čas izolacije je še dodatno pokazal na nujnost sistemske ureditve področja, ki na zakonsko ureditev čaka že skoraj dve desetletji.

Populacija, ki jo zadeva dolgotrajna oskrba, velja za najbolj ranljivo, zato so bili vsi preventivni ukrepi usmerjeni v to, da se jih čim bolj zaščiti. A na račun varovanja telesnega zdravja je bilo ogroženo njihovo duševno zdravje. Nujnost izolacije je iz babic in dedkov, ki težko čakajo na obisk vnučka, hčere, soseda ali prostovoljke, naredila še bolj osamljene starostnike, ki tudi po več tednov niso imeli pravega stika s sočlovekom. Uporabniki pomoči na domu so bili deležni le najnujnejših obiskov socialnih oskrbovalcev. Svojci prebivalcev domov za starejše pripovedujejo, kako so njihovi starši v tednih pre...