Pri molitvi rožnega venca slišimo na koncu: ... ki se usmili vernih duš v vicah. Doma smo v otroštvu molili: ki se usmili duš v vicah, kar se mi zdi logično. Duše v vicah potrebujejo našo pomoč, da bi se pa delile na verne in neverne, mi pa ni logično. Podobna nenavadna logika je v molitvah za rajne: in večna luč naj jim sveti in naj počivajo v miru, kar me spominja na predkrščanska verovanja, da so umrli v nekem tako rekoč mrtvem, negibnem svetu teme, zato jim želimo luči in miru (da jih ne bi preganjali zli duhovi). To pa nikakor ne gre skupaj z rajem: »... še danes boš z menoj v raju«. Skratka, ostajam brez odgovora oziroma zanašam se na Jezusove besede – o nebesih in peklu, kjer je tudi vse prej kot statično! Prosim za vaše mnenje. Hvala.

Strogo vsebinsko gledano ima bralka Družine ga. Ivanka prav. V vicah so lahko samo verne duše oziroma verni umrli ljudje. A določene besedne zveze imajo v jeziku oziroma neki kulturi lahko tudi še dr...