Do nastanka božje poti na Brezjah (v 19. stoletju) so bile Svete Višarje osrednja slovenska božja pot, še danes pa veljajo za eno najstarejših, najbolj priljubljenih in tudi zdaj najbolj obiskanih romarskih krajev. Romarsko svetišče na 1766 metrih nad morjem obišče na leto prek sto tisoč romarjev: tu se srečujejo slovanski, germanski in romanski narodi. Že v 16. stoletju so Svete Višarje imenovali božja pot treh narodov, danes veljajo za božjo pot Evrope.

Legenda o nastanku božje poti

O nastanku poti na Svetih Višarjah se je ohranilo staro izročilo (v knjigi Božje poti na Slovenskem legendo popisuje Franci Petrič), ki pravi, da je leta 1360 pastir iz Žabnic na Višarski gori iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu, klečeče okoli brinovega grma, v katerem je začudeni pastir zagledal lesen kip Marije z Jezusom. Vzel ga je in odnesel v župnišče v...