Mojega očeta so kot otroka učili, da zemlja daje hrano in da je zemljo ustvaril Bog. Pred kratkim me je prosil, naj ga peljem na bližnji travnik, kjer še vedno rodi stara jablana. Vzel je koso in sva se odpeljala. Ko sem gledala svojega 90-letnega očeta, kako korajžno zamahuje s koso, sem vedela, da me kljub svoji častitljivi starosti še vedno uči – brez besed, s svojimi dejanji. Uči me spoštovanja do narave in dobrin, ki nam jih po stvarstvu daje dobri Bog.

Hvaležna sem za družine, ki živijo in delajo na zemlji, ki svoje otroke že od mladih nog navajajo na trdo delo. Kako bogato dediščino jim predajajo!

V času preobilja, ko so police v trgovinah še vedno dobro založene, se hitro zgodi, da pozabimo na »stvarnico« (Vodnik, Dramilo), pa tudi na Stvarnika. Postanemo samozadostni in pozabimo na bistvo. Čas, ki ga je zaznamovala korona, nas je spomnil na to bistvo in mnogi smo to pomlad z večjo zavzetostjo sadili in sejali.

Ko tako premišljujem o znamenjih in i...