Neko nedeljo po jutranji maši sem nagovoril znanca in ga vprašal, ali je oni večer gledal in poslušal televizijski pogovor med /zgodovinarjem dr. Alešem Mavrom in /voditeljem oddaje Intervju na TV Slovenija dr. Jožetom Možino/. »Nisem,« mi je odgovoril, »televizijo komaj še gledam.« Pa sem poizvedoval naprej in rekel, da se kaj dobrega najde tudi v Času in še kje. »V kakšnem času?« se je začudil. Moral sem pojasniti, da v Slovenskem času, prilogi Družine. Pa smo tam – ljudje ne berejo, ne poslušajo niti tistih medijev, ki jih že imamo in nas bogatijo. Imamo Družino s prilogami, Radio Ognjišče, TV Exodus pa še elektronske medije, kakor sta Časnik.si in Domovina, pa še kaj. Toliko je ljudi, ki teh možnosti ne poznajo, kaj šele da bi jih spremljali. In nazadnje so odvisni od obstoječih javnih medijev, ki so vsiljivi in daleč od objektivnega poročanja.