Zberejo se neporočeni in se Bogu iz srca zahvaljujejo za ta dragoceni dar. Ali ni to hecno?

No, v resnici tej trditvi manjka bistveno: neporočeni ostanejo, ker sebe v celoti posvetijo in darujejo le Bogu. Hvaležni so za zaobljube, ki so jih izrekli in jih z Božjo pomočjo lahko živijo. To lahko razumemo samo v veri.

Ta praznik nam zakoncem lahko da misliti. Ali imava midva tak dan, ko se Bogu zahvaliva, da naju je pripeljal skupaj? Se spominjava najinih obljub, ki sva jih izrekla na poročni dan? Podobno sva tudi midva tisti dan svoje življenje posvetila Bogu, saj ne iščeva v prvi vrsti svoje koristi, ampak služiva drug drugemu kakor Njemu. Tudi to lahko razumemo in živimo samo v veri.

Danes poiščiva na koledarju, na kateri dan letos obhajava obletnico poroke. Pogovoriva se, kako bi ga praznovala in kako bi se Bogu zahvalila, da nama pomaga živeti najine obljube.