V slovenski družbi se umrlim /zaradi covida-19/ ne posveča dovolj pozornosti. Ostajajo številke. Njihove osebne zgodbe le redko prek javnih občil pridejo do nas. Več jih žal slišimo, ko se pogovarjamo s prijatelji in kolegi. Kljub izjemno visokim številkam umrlih v zadnjih mesecih se jim še vedno številni posmehujejo. Pravijo, da umirajo le starejši in tisti s pridruženimi boleznimi. Dodajo, da bomo tako ali drugače vsi nekoč umrli. A tisti, ki jih slišimo ugovarjati, se ne zavedajo, da s tem zmanjšujejo pomen in vrednost tudi lastnega življenja ter tako tudi spodkopavajo glavno vrednoto slovenske družbe.

V skupnosti in v medijih je veliko takih, ki že ves čas razglašajo, da so ukrepi za ustavljanje epidemije nepotrebni in pretiravanje. In da nam tega ni treba upoštevati. Tudi delo šol na daljavo naj bi bilo pretiran ukrep, pogosto slišimo. Manj je kritik tistega dela, kjer vlada...