Leto 2020 nam je dalo posebno svarilo, naj za prihodnost ne delamo velikih načrtov. Kdo bi si mislil, da se lahko naša navajenost na svobodno kovanje svojih načrtov tako hitro sfiži? Pa vendar smo na to opozorjeni že v Svetem pismu po Jakobovih besedah: »Poslušajte torej vi, ki pravite: 'Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,' a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. Rajši recite: 'Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.'«

Že v preteklosti sem bila zadržana do visokoletečih sklepov in novoletnih obljub zaradi izkušenj, ki so se mi nabrale v letih materinstva. Zdaj se mi zdi že prav smešno moje nekdanje naivno pričakovanje, da ko bodo »otroci zrasli«, bom pa lažje zaživela. Ne vem, kdaj bo to, niti, kako bo. Vem pa, da ne želim čakati na tisti oddaljeni trenutek. Že zdaj želim polno živeti to, za kar prepoznavam, da je moje poslanstvo:...