Bogoslužni koledar se bliža veliki noči. Velikonočno tridnevje je uresničitev človeka v Jezusu Kristusu. S smrtjo Kristus premaga smrt, ki ima svojo moč ravno v tem, da izniči vsak smisel in razodene zmagoslavje absolutnega relativizma. Kakor razmišlja Pridigar, češ da je vseeno, ali se trudiš, da si pošten in radodaren ali pa da si skopuški in kradeš, lažeš, druge zaničuješ, kajti tako ali tako boš umrl in črv te bo požrl. Pokopališče s svojimi črvi v podzemlju izenači tako poštenega kot krivičnega človeka. Kristus pa odživi svojo smrt kot prostorje celostne izročitve sebe, kot dar iz ljubezni, zaradi ljubezni in v ljubezni. Torej smrt dobi svoj smisel samo v ljubezni in ta je tako radikalen, da jo uniči, »zastrupi« s smislom njeno zmožnost relativizacije in izvotljenja vsake vrednote. Ampak za človeški razum je povsem noro in nelogično misliti, da zmagaš, ko te porazijo, da dobivaš, ko podarjaš, da se hraniš, ko se razdajaš in trosiš sebe z ljubeznijo, ko izročaš svoje življenje v...