Z veliko pozornostjo sem poslušal posnetek govora poslanca Roberta Polnarja, v katerem se je odkrito, poglobljeno in pogumno spoprijel z družbenopolitičnim položajem v Sloveniji. Ni skoparil s kritiko političnega močvirja, v katerem se gibljejo politični krogi, ki bi radi za vsako ceno obdržali privilegirane položaje, a nimajo ne znanja, ne sposobnosti, še manj politične modrosti in razsodnosti. Prijetno presenečen nad tehtnostjo besed in odločnostjo govora si nisem mogel kaj, da si ne bi rekel: slovenski Cicero. Morda bo kdo ugovarjal, a filozofska poglobljenost in razsodno tehtanje puhle vsakdanjosti našega političnega in splošnega nihilizma je vredna vse pozornosti. Tudi Cicero si je prizadeval, da bi republika (skupne zadeve oziroma obče dobro) prevladala nad klientelizmom in podkupljivostjo. In o tem je govoril Polnar. Cicero je sicer živel, govoril in pisal v rimskih izrednih razmerah pred davnimi dva tisoč leti in bil v stalni nevarnosti, da zato izgubi življenje, kar se mu j...